Danes sem za kosilo pripravila raco, ki je ostala še od martinovega (če ste obsedeni s številkami, lahko na hitro ugotovite, da je bilo meso staro natanko en teden). Ker se mi vedno zdi super, če je kosilo nekaj posebnega (pa čeprav v resnici samo po imenu), sem Miškotu rekla, da bo danes hrustljava raca (po kitajskem receptu). Pobrskala sem po hladilniku, in iz njega izvlekla vso zelenjavo, ki mi je še ostala (vsak teden v Ljubljano pritovorim kolikor se da od doma ali od Miškotovih). Našli so se:

- por;
- zelje;
- paprika;
- vijolična čebula.

Odločila sem se, da bom zelje posebej popražila, in da nanj potem naložim raco kot to naredijo v kitajski. Ostalo zelenjavo sem popražila skupaj, dodala pa sem tudi nekaj sladkorja, da bi izpadlo bolj pristno.

Raco je prejšnji teden spekla Miškotova mama, jaz pa sem jo samo narezala in premazala z medom ter dala v pečico. Bila je odlična, res je bila hrustljava, sladkost medu pa je dala ta moj željeni kitajski pridih.

Da je bil poseben še riž je poskrbel bližnji Hofer, ki je med svojimi policami dobesedno skrival neoluščen bio riž, ki se 2-krat dlje kuha in je tudi 2-krat dražji. Sicer mi ni bil najbolj všeč, se je zdel pa toliko boljši mojemu dragemu, kar seveda najbolj šteje:)

In še juha...

- korenček
- krompir
- kisla smetna
- žlička moke
- česen
- čebula
- začimbe: šetraj, zelena, lovor, rdeča paprika v prahu, sol

Najprej sem popražila čebulo, nato sem dolila nekaj vode ter skuhala krompir in korenček, dodala pa sem vse začimbe razen česna. 5 minut pred koncem sem popražila česen, ga dodala v lonec. Polovico male kisle smetane sem zmešala z moko in jo počasi vmešala v juho, tako da je postala kremna. Na koncu sem vse skupaj zmečkala z neko leseno zadevo, katere imena ne vem. Lahko bi seveda uporabila palični mešalnik, vendar ga nisem imela, kar je po svoje super, ker potem ni treba pomivati toliko posode.

Takšna krompirjeva juha je odlična, in je od začetka mojih študentskih let že napredovala (nekoliko pa sem jo tudi osiromašila, saj vanjo ne dajem več vegete, v prvi vrsti zaradi najbolj zvestega jedca mojih umetnij in seveda zaradi dejstva, da so v takšnih začimbah ojačevalci okusa).

Zanimivost: vse sem pripravila na osnovi gorčičnega olja, ki je precej pekoče, če ga poskusite svežega, če ga segrejete pa izgubi aromo. Da se kupiti tudi nepekoče, oba pa imata izrazit okus po hrenu. Olje pa ni posebno le zaradi okusa, ampak tudi po svoji sestavi - 5% nasičenih maščob, 47 % mononenasičenih maščob (omega 9), 32% linolske (omega 6) in alfalinolske (omega 3) maščobe. Ima vrsto koristnih učinkov, zame pa je najbolj koristen ta, da deluje proti okužbam sečil in dihal (učinek lahko čutite takoj, saj je sveže podobno kot da bi jedel hren; se pravi solze in smrklji).

PS - zelo mi je žal, da vsega skupaj nisem fotografirala. Bom pa naslednjič.  Upam.